Koristne informacije

Datum: 4. 1. 2013

NAVODILA ZA PREPREČEVANJE VIRUSNIH OBOLENJ PRI PREDŠOLSKIH OTROCIH 

Glede na novice iz medijev o povečanem številu obolelih otrok z virusnimi obolenji, kot sta bronhiolitis in adenovirus smo v okviru Skupnosti vrtcev Slovenije in vsebine dela  Aktiva OPZHR pripravili enotna navodila o ravnanju v izrednem stanju.

Virusna obolenja se pogosto širijo v obliki epidemije v zimskih mesecih, največ od januarja do marca. Potek bolezni je odvisen od imunskega stanja otroka, od prehranjenosti in od številnih drugih dejavnikov, pa tudi od lastnosti samega virusa. Največkrat se otrok okuži od starejših sorojencev ali drugih otrok in odraslih, ki imajo bolezenske znake, podobne prehladu, ali so celo brez njih.

Virusi se prenašajo kapljično z izločki dihal ali slino (kašljanje, kihanje) in preko rok (na rokah prehlajenega človeka je vedno zelo veliko število virusov) in tudi z vodo. Za otroka je nevaren stik z okuženo igračo ali rokovanje z obolelim vrstnikom. Vzrok okužbe je lahko tudi nenatančno umivanje rok in nepravilno ravnanje s plenicami.

Bistvenega pomena za preprečevanje obolevnosti otrok so ravnanja staršev in njihovo sodelovanje z nami ter preventivne dejavnosti in ukrepi, ki jih izvaja vrtec.

Pri preprečevanju okužbe dihal in drugih virusnih obolenjih v vrtcu izvajamo sledeče ukrepe:

  1. Temeljito in pogostejše umivanje rok z milom in tekočo vodo osebja in otrok.
  2. Spremljanje otrok v sanitarije (uporaba stranišča, toaletnega papirja, umivanje rok, papirnate brisače).
  3. Poučevanje otrok o pravilnem kašljanju in kihanju.
  4. Pogostejše mokro brisanje vseh površin, ki so v dosegu otrok – mize, police, kljuke, stikala.
  5. Pogostejše prezračevanje prostorov (igralnica, garderobe in sanitarije).
  6. Ne glede na vremenske razmere več dejavnosti na prostem.
  7. Manj pogosta druženja z vrstniki iz sosednjih igralnic ali enot vrtca.
  8. Pogostejše pranje, čiščenje  igrač.
  9. Pogostejša zamenjava posteljnega perila.
  10. Začasna odstranitev igrač, ki niso pralne – mehke, lesene.
  11. Začasna prekinitev izvajanja zobne higiene.
  12. Večja razdalja med ležalniki ali uporaba obratnih položajev otrok (glava-noge ob počitku).
  13. Zagotavljanje in spodbujanje zadostnega pitja tekočin.
  14. Hitra reakcija in obveščanje staršev o pojavu bolezenskih znakov pri otroku.
  15. Sprejemanje le zdravih otrok v vrtec.

Velja pa ob tem pomisliti tudi na ravnanja staršev, s katerimi nam lahko pomagajo pri preprečevanju pojava virusnih nalezljivih bolezni:

  1. Obveščanje vrtca ob vsakem sumu pojava bolezni pri otroku.
  2. Otrok se lahko po prebolelem obolenju vrne v vrtec šele takrat, ko je popolnoma zdrav.
  3. Zdravniki svetujejo, da v primeru, če je doma dojenček, ki je mlajši od 6 mesecev in ima v vrtcu starejšega  sorojenca, naj starši le-tega začasno vzamejo iz vrtca, ker lahko prinese domov okužbo.
  4. Odsvetuje se tudi obiskovanje nakupovalnih centrov ali drugih zaprtih prostorov, kjer se zadržuje veliko ljudi.

NEKAJ PODATKOV O AKTUALNIH OBOLENJIH

ADENOVIRUSI najpogosteje povzročajo okužbe dihal (kašelj, pljučnice, vnetje žrela), okužbe prebavil (gastroenteritis) in okužbe oči (konjuktivitis). Okužbe so najpogostejše pri otrocih. Pojavljajo se lahko v katerem koli letnem času, vendar so težave z dihali najpogostejše pozimi, spomladi in zgodaj poleti.

Klinična slika okužbe z adenovirusi je podobna gripi in drugim virusnim okužbam dihal. Pri otrocih poteka bolezen običajno v blagi obliki z vročino, nahodom, vnetjem očesnih veznic, bolečinami v žrelu in kašljem. Na nebnicah se lahko pojavijo spremembe, ki so podobne tistim pri bakterijski angini, ali pa se razvije še vnetje srednjega ušesa. Okužba spodnjih dihal se kaže kot bronhiolitis, laringitis ali pljučnica. Ena izmed vrst adenovirusa povzroča tudi suh, dražeč kašelj, podoben oslovskemu.

Če prizadenejo prebavila, ima bolnik poleg driske lahko trebušne krče, vročino, glavobol, celo bruha. Povzročajo tudi vnetje mehurja.

Bolniki z adenovirusom so kužni dva dni pred začetkom bolezni in še osem dni po tem, ko težav nimajo več. Za adenovirusne okužbe ni specifičnega zdravljenja.

Pri BRONHIOLOTISU gre za obolenje spodnjih dihal, ki se lahko zaplete pri dojenčkih v prvih mesecih življenja in otrocih, ki že imajo bolezni dihal oziroma srca. Prva znaka okužbe sta izcedek iz nosu in vnetje žrela. Čez 1–3 dni se pojavijo kihanje, kašelj in nekoliko povišana temperatura, kmalu zatem se sliši hropenje. Včasih pride tudi do vnetja srednjega ušesa. Bolezen v nekaj dneh mine.

Pripravila: Petra Lozinšek
Božena Bratuž

Predsednica republiškega aktiva OPZHR                                                               Predsednica SVS
_________________________________________________________________________

RAZVOJNE ZNAČILNOSTI PREDŠOLSKEGA OTROKA od 1.–2. leta
GIBALNI RAZVOJ

  • Spretno in hitro se plazi;
  • samostojno hodi, tudi nazaj;
  • ob opori stoji na eni nogi;
  • prenaša predmete;
  • uporablja pohištvo za dviganje in spuščanje na tla;
  • uživa, ko med hojo potiska in vleče igrače;
  • odpira in gleda v škatlo;
  • pripogne se, da bi pobral igračo, ne da bi padel;
  • spleza na stol, se obrne in sede;
  • po stopnicah se plazi nazaj in navzdol, kasneje hodi oprijemajoč se ograje ali roke odraslega;
  • pomaga obračati liste v knjigi;
  • postavi predmete enega na drugega;
  • pomaga pri hranjenju, uživa pri uporabi žlice, pitju iz kozarca, pogosto polije;
  • rad stiska glino, vtika predmete, natika, navija …
  • poskuša se sezuti/sleči.

ZAZNAVNI IN  SPOZNAVNI RAZVOJ

  • Rad skriva predmete ali jih išče;
  • rad opazuje pot npr. žogice in jo gre iskat;
  • pogosto daje igrače v usta;
  • rad gleda slike v knjigah;
  • kaže razumevanje funkcionalnih odnosov: da žlico v skodelico in nato uporabi žlico za hranjenje;
  • pokaže in ponudi igračo drugi osebi;
  • poimenuje vsakodnevne predmete;
  • daje majhne stvari v steklenico in jih spravi ven;
  • sestavi stolp iz treh majhnih kock;
  • poskuša spraviti v funkcioniranje predmete, za katere je videl, da se z njimi nekaj dela;
  • če ima pred seboj različne predmete, jih bo opazoval in nato grupiral, npr. dal bo punčko v  zibelko, nato jo bo pokril z odejico;
  • sledi navodilom;
  • pozna svoje stvari.

GOVORNI RAZVOJ

  • Žlobudranje, glasove in besede povezuje v govor, podoben jezikovnemu vzorcu;
  • sledi enostavnim navodilom;
  • razume besede, ki označujejo člane družine, živali, igrače;
  • prepozna nekaj delov telesa, če jih kdo poimenuje; zna jih tudi pokazati;
  • uporablja nekaj dvobesednih zvez;
  • odgovarja na enostavna vprašanja z »da« ali »ne«;
  • govor je 25-odstotno razumljiv;
  • uporablja 5–50 besed, v glavnem so to besede, ki označujejo živali, hrano, igrače;
  • uporablja geste, da bi vzbudil pozornost odraslih;
  • rad ima rime, tudi sam jih poizkuša ustvarjati.

ČUSTVENI IN SOCIALNI RAZVOJ

  • Do drugih ljudi je običajno prijateljski, manj je previden do tujcev;
  • igra se sam za krajši čas v skupini;
  • uživa, če sedi v naročju in mu beremo;
  • pomaga pobirati in pospravljati igrače;
  • v igri pogosto posnema dejavnosti odraslih;
  • rad ima odrasle nekje v bližini, potrebuje njihovo pozornost;
  • prepozna sebe v ogledalu;
  • rad ima prisotnost drugih otrok, vendar se redko igra z njimi;
  • postaja bolj neodvisen, pogosto zavrača sodelovanje pri dnevnih, rutinskih opravkih;
  • kaj hitro dobi »napad jeze«, če gredo stvari narobe;
  • uživa v enostavnih domišljijskih igrah – oblači punčke, kuha čaj ipd.;
  • igračo ponudi tudi drugemu, pogosto jih kopiči ali jih želi imeti zase;
  • pozna omejitve.